Najprej je navada. Iz navade se razvije obnašanje. Iz obnašanja se kristalizira ZNAČAJ.
To pomeni, da je treba spremeniti navade, če želimo drugačen značaj.
Po slovenskem slovarje je značaj, kar označuje človeka in njegovo delovanje v odnosu do ljudi in okolja.
Če hočemo dober značaj, začnemo z dobrimi navadami. Tako to deluje na nivoju osebnosti. Nekaj primerov dobrega značaja:
Ko živimo zavestno, se nam ni potrebno ukvarjati z navadami …, ampak jih opazujemo, da do njih in svoje osebnosti vzpostavimo distanco. Uvidimo, da nismo omejeni na to navado, to osebo …
To je seveda treba spremeniti v prakso, torej, dovolj je, da slabo navado opazujemo. Kaj se potem zgodi, je vaša osebna izkušnja.
Ne zapiraj srca, ker s tem zapreš svoj satelit, portal.
Srce zapremo, ker se bojimo, da bo bolelo, smo bili tako naučeni ali smo v otroštvu posnemali starše.
Otrok zapre srce, da se s tem zaščiti, ko preveč boli, ko ne zna ravnati s situacijo, čustvi … S tem se zaščiti. Kot odrasla oseba, je dobro, da zavestno naredimo prostor tem v otroštvu zaostalim delčkom, da lahko odrastejo.
Kaj je zaprto srce?
Iz tega se lahko naučimo, da zaprto srce ni ok, ker zapremo tok energije, razumsko pa je velikokrat hladno in preračunljivo.
Uglašenost obojega: srca in uma, je HARMONIJA.
S tihim sedenjem opazujemo, na katerih področjih imamo zaprto srce. Samo opazujemo, ničesar ne spreminjamo, ker se z ozaveščanjem harmonija vzpostavi sama po sebi.
Srce je veliko več kot črpalka.
Je energijsko središče, prostor srečanja energij z drugimi bitji, tam čutimo ljubezen, je sprejemnik in oddajnik, je kot SATELIT.
Če uporabljate bolj um kot srce, se zelo odrežete od vira energije.
Poskrbite, da vaše srce ostane odprto.
Ljubili naj bi brezpogojno, brez pričakovanj. Seveda pa postavimo meje. Razvajanje drugega ni ljubezen. Dovoljenje, da drugi z nami grdo ravnajo, tudi ne.
Ne zapirajte srca, ker ste bili prizadeti, razočarani, ker se nekoga bojite …, ker se s tem zapirate za energijo.
Na srečanja P R E B U J A N J E se lahko prijavite tukaj: https://www.aleksandrakelc.si/prebujanje
Nas čaka še boljše od tega, kar je, mi pa obtičimo v »kako bi moralo biti«.
Zakaj?
Ker ne zaupamo, ne dovolimo, nadziramo, preveč razmišljamo in ker smo bili tako naučeni.
Kako bi moralo biti, je zamrznjena slika v našem umu. Je ovira, blokada, da k nam NE PRIDE to, kar je še boljše.
Da se odpremo za še boljše, je treba zaupati, opazovati, spustiti, sprejeti …
Trpimo zato, ker se ne odpremo za še boljše od tega, kar je. Kajti zmeraj nam je namenjeno neomejeno dobro.
Odpreti se za še boljše je potrebno prenesti v prakso in ne meditirati o tem. Si upati, se odpreti. Ko pride izziv, se odločimo in gremo vanj odprto, zavestno, brez umske slike, »kako bi moralo biti«.
Na srečanja P R E B U J A N J E se lahko prijavite tukaj: https://www.aleksandrakelc.si/prebujanje
Zaupanje je posledica spoznanja, KDO SEM.
Pride samo po sebi (ničesar nam ni treba za to narediti).
Ko vemo, da smo zavest, samodejno zaupamo.
Na nivoju osebnosti, v dualnosti, strahovi še pridejo. To, da smo prebujeni ne pomeni, da osebe več ni strah. Dokler smo v tem telesu, se bodo strahovi pojavljali, ker so povezani s preživitvenim nagonom.
Kot prebujen človek se mi teh strahov zavedamo, jih opazujemo in nas zato več ne nadzirajo.
PRAVA NEUSTRAŠNOST JE ZAVEDANJE, KDO SEM.
Ozavestite in opazujte strahove, da vas ne bodo več nadzirali. Kajti vse, kar opazujemo iz prostora zavedanja, se prej ali slej razblini. Osvetli.
Vprašajte se (osebo): »Česa me je strah?« Opazujte bolečine, nesproščenost, zategnjenost, nervozo, stiskanje, pomanjkanje, nesigurnost, nestrpnost, nezaupljivost, paniko … vse našteto izhaja iz strahu.
Če potrebujete vajo za obvladovanje strahu, priporočam vajo Zvezda proti strahu metode Phyllis Krystal in vajo Vrvohodec za notranjo harmonijo in sprejeman...
Mir je naravno stanje stvari in ljudi.
Je podlaga, prostor vsega dogajanja.
Nemir je poskušanje z umom in osebnih hotenjem spreminjati in nadzirati druge ljudi in življenje. Je zabloda, da mi osebno usmerjamo, nadziramo in vodimo življenje.
Nemir več ne vpliva nanj, ker je spoznal, da se ljudje po nepotrebnem razburjajo, so nervozni, brezglavo tekajo naokoli in poskušajo nekaj spremeniti ali izboljšati. Ko se človek začne zavedati in opazuje, vidi, DA SKOZI NAS DELA ZAVEST, NE ON OSEBNO. TAKRAT SE KONČNO ODDAHNE IN NAJDE MIR.
Velikokrat se sprašujete: »Zakaj mi enkrat uspe, drugič ne? Enkrat se uresniči, drugič ne. Ozdravim takoj, drugič pa traja in trpim?« Ker to hočete narediti osebno, torej z egom. Ker ne dovolite zavesti in ne zaupate, da deluje skozi vas ali drugo osebo. KO POPOLNOMA ZAUPATE IN SE PREDATE ZAVESTI, TAKRAT DELUJE.
Neskončna, ...
Ko nekaj radi delamo, ne čutimo napora in ne čutimo, da sploh kaj delamo. Delo je narejeno skozi nas in mi smo orodje, instrument, da se to lahko zgodi.
Kdo pravzaprav dela?
Skozi nas deluje zavest, bog, ljubezen, življenje, energija … kakorkoli to imenujemo.
Zato si delavca in dela ne prisvajajte! OPAZUJTE, kako je delo narejeno skozi vas, ko nekaj delate.
Delo brez napora je sproščenost, brez hočem in nočem, je tok, ki teče skozi nas, ko »umaknemo sebe vstran«.
Ko nekega dela nimamo rad, lahko nekoga poiščemo, ki to namesto nas, menjamo službo ali uporabimo delo za trening nenavezanosti in poligon, na katerem preko napora in trpljenja SPOZNAMO, KDO SMO. To je glavno sporočilo.
Telo nam sporočilo, ali smo skrčeni, zategnjeni, ko se upiramo, naprezamo, hočemo na silo, kje so naši strahovi … Ko nismo lahkotni in pretočni, mislimo, da delamo mi.
Dajmo sebe na voljo ZAVESTI, da naredi skozi nas. Pri tem si lahko pomagamo s ključem: »biti v tem trenutku«. VES ČAS JE ZDAJ!
Na sre...
Prebujeni ljudje vemo, da smo enakovredni. Da smo ena zavest, ki je ločena na telesa, osebnosti, vloge … Spoštujemo različnost in vemo, da smo enakovredni. Da nihče ni več ali manj.
Zunanja moč je začasna: pozicija, premoženje, lepota, uspešnost, dosežki … To pride in gre. Zaradi tega zunanja moč ni trajna in resnična.
Notranja moč je trajna. Z njo se povežemo, ko se zavedamo in spoznamo, kdo smo. Notranja moč ne odide in ne umre.
Zunanja moč je povezana z bolečino nemoči, ki je najgloblja bolečina. Skozi izkušnje vidimo, da življenja ne moremo nadzirati, da je vse zunanje, začasno. Ta bolečina se pojavi takrat, ko vidimo, da svet ni takšen, kot si želimo, da bi bil ali bi moral biti. Ko smo v življenju razočarani, frustrirani, degradirani, izgoreli … smo zaradi bolečine nemoči. Ker z zunanjo močjo tega ne moremo spremeniti.
Da bi ugotovili, ali smo z drugo osebo notranje enakovredni, si sebe in drugo osebo predstavljamo na tehtnici. Če tehtnica pokaže, da je nekdo več ali manj ...
Odnos je stik z drugim bitjem. Da lahko nastane stik, je potrebno biti najprej eden od drugega ločen. V enosti ni stika, ker je enost vseprisotnost. To pomeni, da so odnosi dualnost, ločenost in so resnični samo na nivoju osebnosti.
Odnos lahko imamo z osebo, bitjem, skupnostjo, poslom, predmetom, strojem … Odnos si lahko predstavljamo kot most, ki ga gradimo skupaj, vsak polovico. Ko hočemo graditi drugo polovico mostu, ki ni naša ali pa druga oseba hoče graditi našo polovico, nastanejo v odnosih težave. Spoštovati je treba tudi to, da nekdo ne želi graditi svoje polovice mostu. Takrat stik in s tem odnos ni mogoč.
Odnosi so odličen poligon za učenje in zrcaljenje. Ker pri tem velikokrat trpimo, odnosi poskrbijo za to, da mi začnemo iskati sebe. Najpomembnejši odnos je odnos s seboj. To je temelj vseh odnosov, ki nam prinese v življenje stabilnost. Ko zgradimo in negujemo odnos s seboj, stojimo v življenju trdno kot skala.
Na naša srečanja resnice: P R E B U J A N J E se lahko p...
Čustva so biokemična reakcija v telesu kot odziv na nekaj ali nekoga, kar pride do nas preko naših petih čutil: vid, vonj, sluh, okus in otip.
Čustva trajajo minuto in pol, vse, kar traja več, je naše podaljševanje čustva z mislijo.
Dovolj je, da čustva občutimo in preverimo, na kaj nas opozarjajo. To pomeni, da enega čustva ne podaljšujemo cel dan, teden leto ali celo življenje.
Pri čustvih uporabimo inteligenco. Razvijemo čustveno inteligenco, da nas čustva več ne nadzirajo.
Pomembno je, da ustvarimo prostor v katerem občutimo čustva (svoja ali od drugega) in zavestno opazujemo, kako pridejo in odidejo.
Na naša srečanja resnice: P R E B U J A N J E se lahko prijavite tukaj:
https://www.aleksandrakelc.si/prebujanje
50% Complete
Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit, sed do eiusmod tempor incididunt ut labore et dolore magna aliqua.