Kaj je stres?
A. Einsteinova modrost: »Delati iste stvari in pričakovati drugačne rezultate je definicija norosti«, velja tudi za stres.
Ta video sem dala 3 x v obdelavo. Ko je bil »gotov« drugič, je na mojem ekranu na veliko pisalo »Opazuj, kako ustvarjaš stres«, ampak brez slike (ker v obdelavi nisem poravnala videa k napisu). To sem naredila že večkrat. Pomislila sem, kolikokrat si ustvarjamo dodatno delo, ker ponavljamo nekaj, kar smo že ugotovili, da ne deluje. To še en razlog za ustvarjanje stresa, ki ga na srečanju nisem omenila.
V ozadju stresa je zmeraj mir. V prostoru miru IZZA stresa se dogaja naš odziv, hitenje, akcija, delovanje in mirovanje. Ta mir lahko vidimo in izkusimo, ko nas v življenju nekaj ustavi: zbolimo, si poškodujemo, ali zlomimo nogo, pokvar...
Kako RAZMIŠLJATI?
Kako jaz osebno razmišljam?
Moj um je zelo praktičen, funkcionalen in iznajdljiv.
Gre hitro na bistvo.
Takšen je postal zaradi mojih staršev, izkušenj iz otroštva in izzivov v življenju.
Kako pa vi razmišljate?
Kako bi opisali svoj um?
Glavni učitelj uma je življenje, ne šola.
V šoli te specializirajo za neko področje, poklic, ne pa za življenje.
Vprašanje je, kako razmišljati?
Razmišljajte zavestno!
Opazujte misli, ne jim slediti, naj vašega razmišljanja ne vodi vaš um!
Naučiti se, trenirajte um, da ga boste zavestno vklapljati in izklapljali. Da um ne bo več deloval avtomatko, takrat, ko to ni potrebno ali je celo škodljivo. Ko um deluje avtomatko, deluje na programih, ki so naloženi v spominu. Opazujte, da imamo naložene programe , ki so koristni, uporabni, nekateri pa so nekoristni, zastareli in nam celo škodijo. Um gre avtomatko po svoje, ko se ne zavedamo.
Kdo odloča, katere programe brisati in katere ne? Zmeraj zavest, zato se zmeraj...
Vsi smo zavest in v najmanjšem kamenčku, celici je zavest.
Zavest je ena, enost. Človek je dvojnost, dualnost.
Ker je vse povezano in podvrženo harmoniji, se vse nenehno harmonizira v celoto, tudi dualnost. Zato se vse zmeraj dogaja v dobro celote.
To pomeni, da sta dobro slabo, + in – zmeraj podvržena harmonizaciji.
Seveda pa harmonizacija ni zmeraj nekaj lepega in prijetnega. Poteka tudi preko trpljenja, uničenja in smrti. Trpljenje in zlo ni samo nekaj negativnega, tudi v teh procesih se dogaja harmonizacija.
Zato rečemo, da je v vsakem slabem tudi nekaj dobrega, ker se vse zmeraj uredi v dobro celote.
Najprej je navada. Iz navade se razvije obnašanje. Iz obnašanja se kristalizira ZNAČAJ.
To pomeni, da je treba spremeniti navade, če želimo drugačen značaj.
Po slovenskem slovarje je značaj, kar označuje človeka in njegovo delovanje v odnosu do ljudi in okolja.
Če hočemo dober značaj, začnemo z dobrimi navadami. Tako to deluje na nivoju osebnosti. Nekaj primerov dobrega značaja:
Ko živimo zavestno, se nam ni potrebno ukvarjati z navadami …, ampak jih opazujemo, da do njih in svoje osebnosti vzpostavimo distanco. Uvidimo, da nismo omejeni na to navado, to osebo …
To je seveda treba spremeniti v prakso, torej, dovolj je, da slabo navado opazujemo. Kaj se potem zgodi, je vaša osebna izkušnja.
Ne zapiraj srca, ker s tem zapreš svoj satelit, portal.
Srce zapremo, ker se bojimo, da bo bolelo, smo bili tako naučeni ali smo v otroštvu posnemali starše.
Otrok zapre srce, da se s tem zaščiti, ko preveč boli, ko ne zna ravnati s situacijo, čustvi … S tem se zaščiti. Kot odrasla oseba, je dobro, da zavestno naredimo prostor tem v otroštvu zaostalim delčkom, da lahko odrastejo.
Kaj je zaprto srce?
Iz tega se lahko naučimo, da zaprto srce ni ok, ker zapremo tok energije, razumsko pa je velikokrat hladno in preračunljivo.
Uglašenost obojega: srca in uma, je HARMONIJA.
S tihim sedenjem opazujemo, na katerih področjih imamo zaprto srce. Samo opazujemo, ničesar ne spreminjamo, ker se z ozaveščanjem harmonija vzpostavi sama po sebi.
Srce je veliko več kot črpalka.
Je energijsko središče, prostor srečanja energij z drugimi bitji, tam čutimo ljubezen, je sprejemnik in oddajnik, je kot SATELIT.
Če uporabljate bolj um kot srce, se zelo odrežete od vira energije.
Poskrbite, da vaše srce ostane odprto.
Ljubili naj bi brezpogojno, brez pričakovanj. Seveda pa postavimo meje. Razvajanje drugega ni ljubezen. Dovoljenje, da drugi z nami grdo ravnajo, tudi ne.
Ne zapirajte srca, ker ste bili prizadeti, razočarani, ker se nekoga bojite …, ker se s tem zapirate za energijo.
Na srečanja P R E B U J A N J E se lahko prijavite tukaj: https://www.aleksandrakelc.si/prebujanje
Nas čaka še boljše od tega, kar je, mi pa obtičimo v »kako bi moralo biti«.
Zakaj?
Ker ne zaupamo, ne dovolimo, nadziramo, preveč razmišljamo in ker smo bili tako naučeni.
Kako bi moralo biti, je zamrznjena slika v našem umu. Je ovira, blokada, da k nam NE PRIDE to, kar je še boljše.
Da se odpremo za še boljše, je treba zaupati, opazovati, spustiti, sprejeti …
Trpimo zato, ker se ne odpremo za še boljše od tega, kar je. Kajti zmeraj nam je namenjeno neomejeno dobro.
Odpreti se za še boljše je potrebno prenesti v prakso in ne meditirati o tem. Si upati, se odpreti. Ko pride izziv, se odločimo in gremo vanj odprto, zavestno, brez umske slike, »kako bi moralo biti«.
Na srečanja P R E B U J A N J E se lahko prijavite tukaj: https://www.aleksandrakelc.si/prebujanje
Zaupanje je posledica spoznanja, KDO SEM.
Pride samo po sebi (ničesar nam ni treba za to narediti).
Ko vemo, da smo zavest, samodejno zaupamo.
Na nivoju osebnosti, v dualnosti, strahovi še pridejo. To, da smo prebujeni ne pomeni, da osebe več ni strah. Dokler smo v tem telesu, se bodo strahovi pojavljali, ker so povezani s preživitvenim nagonom.
Kot prebujen človek se mi teh strahov zavedamo, jih opazujemo in nas zato več ne nadzirajo.
PRAVA NEUSTRAŠNOST JE ZAVEDANJE, KDO SEM.
Ozavestite in opazujte strahove, da vas ne bodo več nadzirali. Kajti vse, kar opazujemo iz prostora zavedanja, se prej ali slej razblini. Osvetli.
Vprašajte se (osebo): »Česa me je strah?« Opazujte bolečine, nesproščenost, zategnjenost, nervozo, stiskanje, pomanjkanje, nesigurnost, nestrpnost, nezaupljivost, paniko … vse našteto izhaja iz strahu.
Če potrebujete vajo za obvladovanje strahu, priporočam vajo Zvezda proti strahu metode Phyllis Krystal in vajo Vrvohodec za notranjo harmonijo in sprejeman...
Mir je naravno stanje stvari in ljudi.
Je podlaga, prostor vsega dogajanja.
Nemir je poskušanje z umom in osebnih hotenjem spreminjati in nadzirati druge ljudi in življenje. Je zabloda, da mi osebno usmerjamo, nadziramo in vodimo življenje.
Nemir več ne vpliva nanj, ker je spoznal, da se ljudje po nepotrebnem razburjajo, so nervozni, brezglavo tekajo naokoli in poskušajo nekaj spremeniti ali izboljšati. Ko se človek začne zavedati in opazuje, vidi, DA SKOZI NAS DELA ZAVEST, NE ON OSEBNO. TAKRAT SE KONČNO ODDAHNE IN NAJDE MIR.
Velikokrat se sprašujete: »Zakaj mi enkrat uspe, drugič ne? Enkrat se uresniči, drugič ne. Ozdravim takoj, drugič pa traja in trpim?« Ker to hočete narediti osebno, torej z egom. Ker ne dovolite zavesti in ne zaupate, da deluje skozi vas ali drugo osebo. KO POPOLNOMA ZAUPATE IN SE PREDATE ZAVESTI, TAKRAT DELUJE.
Neskončna, ...
Ko nekaj radi delamo, ne čutimo napora in ne čutimo, da sploh kaj delamo. Delo je narejeno skozi nas in mi smo orodje, instrument, da se to lahko zgodi.
Kdo pravzaprav dela?
Skozi nas deluje zavest, bog, ljubezen, življenje, energija … kakorkoli to imenujemo.
Zato si delavca in dela ne prisvajajte! OPAZUJTE, kako je delo narejeno skozi vas, ko nekaj delate.
Delo brez napora je sproščenost, brez hočem in nočem, je tok, ki teče skozi nas, ko »umaknemo sebe vstran«.
Ko nekega dela nimamo rad, lahko nekoga poiščemo, ki to namesto nas, menjamo službo ali uporabimo delo za trening nenavezanosti in poligon, na katerem preko napora in trpljenja SPOZNAMO, KDO SMO. To je glavno sporočilo.
Telo nam sporočilo, ali smo skrčeni, zategnjeni, ko se upiramo, naprezamo, hočemo na silo, kje so naši strahovi … Ko nismo lahkotni in pretočni, mislimo, da delamo mi.
Dajmo sebe na voljo ZAVESTI, da naredi skozi nas. Pri tem si lahko pomagamo s ključem: »biti v tem trenutku«. VES ČAS JE ZDAJ!
Na sre...
50% Complete
Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit, sed do eiusmod tempor incididunt ut labore et dolore magna aliqua.