Učenje zavestnega življenja

Mi bi radi samo pluse, v življenju pa je vsak dan tudi 50 % minusov.

Tudi preživetveni nagon stremi k temu, da bi bilo vse lepo, brez težav in da bi se počutili varno.

+ in – sta združena kot magnet. Ne moreta obstajati eden brez drugega. Dovolite si videti obe plati.

Udeleženka naših delavnic je povedala: »Pozitivno zmeraj pleše v prostoru, medtem ko sem v slabi koži, sem žalostna ali me je strah.

Ne pozabite na znano modrost: »Največja stalnica v življenju sprememba.« Modro je, da vadimo sprejemanje tega, kar je.

Še ena modrost je prebujeno zavestno opazovanje plusov in minusov v zavedanju, KDO SMO. Nismo ne +, ne -.

Ko na življenje gledamo skozi rožnata očala, hočemo videti samo pluse. Slepimo se, da minusov ni.

Misel tibetanskega meniha o bolečini in ljubezni: »Globina bolečine nam kaže, kako globoko smo sposobni ljubiti. BOLJ KOT BOLI GLOBLJE JE TREBA SEČI PO LJUBEZEN, DA NEHA BOLETI."

Kaj ti je najpomembneje v življenju? Tvoja največja vrednota? Kaj je v tvojem življenju na prvem mestu?

Zapiši 1 do 3 stvari.

Potem pa poglej področja:

• Prostor
• Čas
• Energija
• Denar
• Organiziranost
• Razmišljanje
• Govorjenje
• Kaj te gane
• Glavni cilj
• Kaj bereš, na kakšna srečanja hodiš

Ta področja ti bodo pokazala, koliko dejansko živiš svoje vrednote in koliko samega sebe slepiš, da je tako.

Obstaja samo ta trenutek. Preteklost je minila, prihodnosti pa še ni.

Ko smo razpeti med preteklostjo in prihodnostjo, nas trga narazen. Dobesedno, zato boli.

Kar iščemo, lahko najdemo samo v tem trenutku: mir, izpolnjenost, zadovoljstvo, obilje. Na primer, zadovoljstvo je v preteklosti samo spomin, v prihodnosti pa upanje. Občutimo in živimo ga lahko samo v tem trenutku. Zavestno ostanimo v tem trenutku, ker je moč edino v njem.

Jaz nisem TISTI, KI DELA

Dajmo sebe na voljo ZAVESTI, da naredi skozi nas. Pri tem si lahko pomagamo s ključem: »biti v tem trenutku«. VES ČAS JE ZDAJ!

Kje je MIR?

Mir je naravno stanje stvari in ljudi.

Je podlaga, prostor vsega dogajanja.

Ko človek spozna, da njegovo življenje vodi zavest in ne on sam osebno, SE LAHKO SPROSTI, ZAUPA IN VIDI, DA VSE POTEKA SAMO PO SEBI.

ZAUPANJE ali neustrašnost?

PRAVA NEUSTRAŠNOST JE ZAVEDANJE, KDO SEM.

Vprašajte se (osebo): »Česa me je strah?« Opazujte bolečine, nesproščenost, zategnjenost, nervozo, stiskanje, pomanjkanje, nesigurnost, nestrpnost, nezaupljivost, paniko … vse našteto izhaja iz strahu. Potem pa se spomnite, kdo ste.

Čaka nas še boljše!

Nas čaka še boljše od tega, kar je, mi pa obtičimo v »kako bi moralo biti«.

Ker ne zaupamo, ne dovolimo, nadziramo, preveč razmišljamo in ker smo bili tako naučeni. Ko pride izziv, se odločimo in gremo vanj odprto, zavestno, brez umske slike, »kako bi moralo biti«.

Vodi me SRCE...

Potlačena čustva in občutki se skladiščijo v telesu. Ker na tistem mestu energija ne more teči, lahko tam enkrat nastane bolečina, tvorba, bolezen …

Če v otroštvu nismo bili videni, slišani in sprejeti, smo občutke potlačili. Morda nam niso dovolili, da se izrazimo ali pa smo bili celo grajani, kaznovani in tepeni, ker smo nekaj izrekli, pokazali čustva … Ta neizražena energija se je uskladiščila v našem telesu. Ko odrastemo, je čas, da to energijo osvobodimo, da se izrazimo in si dovolimo čustva in občutke občutiti. To naredimo tako, da si v tistem trenutku, ko pride neko čustvo ali občutek, dovolimo občutiti. Z občutenjem se bo zastala energija osvobodila. Lahko gremo tudi globlje, podoživimo situacije iz otroštva in s tem osvobodimo v otroštvu uskladiščeno energijo.

5. februarja 2026 smo imeli 1. rojstni dan srečanj resnice PREBUJANJE. Ker ta teden pričakujemo, da bo naše društvo Živim zavestno registrirano, je to za vse nas simbolično darilo. To je velik uspeh v enem letu in h...

Živimo v obdobju izobilja gledano skozi evolucijo Zemlje.

Smo v obilju hrane, materialnih dobrin, tehnologije, napredka, socialnih stikov, varnosti …

Obilje lahko traja, lahko se spremeni, odvisno od cikličnosti planeta in vesolja. V obdobju obilja je dobro vedeti, da je vse začasno, da se vse spreminja, zato ni dobro držati in biti navezan.

Obilje je treba uporabljati zavestno, ga ne zlorabljati, izkoriščati in sebe razvajati. V prevelikem obilju je dobro, da se znamo odpovedovati, si umetno povzročiti pomanjkanje, da s preveč ne razvadimo. Si napraviti post različnih dobrin. Kajti MANJ je zdravilo.

Če hočemo ozdraviti, velikokrat ni treba nekaj dodati, ampak odvzeti. Zmanjšamo lahko slabe navade, potrošništvo, zapravljanje, uporabo digitalnih naprav, plastično embalažo, nekvalitetno hrano, sladkor, gluten, laktozo, sedenje (postaja sodobna bolezen), sovraštvo, količino oblačil, čevljev in torbic v (ženskih) omarah, kemikalije v domovih in na naših vrtovih (ali čisto opustim...

Doživite nesporazum in potem ko ste sami ali pred spanjem slišite, da vam znotraj govori: »Kriv/a si«, »slab/a si«, »s teboj je nekaj narobe«. Ta glas prihaja iz programa v podzavesti, kamor so vam ga vstavili vzgojitelji, družba … To je samoobsojanje, razvrednotenje sebe. S temi besedami so vas vzgajali, da bi spadali v družino in pozneje v družbo.

Ampak, sedaj si odrasel/la in lahko prenehaš s samoobsojanjem. Namesto tega uporabiš zdravo samokritičnost. Ti nisi krivec, nisi slab/a in s teboj ni nič narobe! Ti si original, enkraten/na in življenje izkušaš na sebi lasten način.

Kako si lahko v nesporazumu samokritičen/a in razumevajoč/a?

• Vprašaš se, kaj je moja resnica in kaj je resnica od druge osebe.
• Konstruktivno kritiko lahko uporabiš za zmanjšanje ega, se spremeniš in s tem v življenju rasteš in napreduješ.
• Če kritika ni usklajena s tvojo resnico, se z njo ne strinjaš in nestrinjanje tudi izraziš, če želiš.
• Drugo osebo zmeraj sprejmeš v njeni resnici in drugačnosti (ali
...

Vrnimo se k osnovam. Če osnova – torej TELO ni čisto in pretočno, boš na takšni osnovi, temelju težko karkoli gradili.

Je tvoje telo sproščeno?

Imaš kje zategnjenosti? Bolečine, bolezen, težave? Malo sceniraj svoje telo.

Če ja, potem tam nisi pretočen. Tam je potrebno sprostiti, zmehčati, da lahko skozi steče energija in se prizemlji. Da energija steče skozi tebe iz središča zemlje navzgor in skozi teme skozi vrh glave navzdol.

Če tvoje telo ni pretočno, si tukaj na zemlji omejen. Ko si omejen, ne moreš napredovati, se ne moreš razširiti … Tvoje telo je vozilo zavesti in če je vozilo omejeno, je tudi tvoja izkušnja življenja tukaj na zemlji omejena.

Pomembno je, da blokade prepoznaš

• na telesni ravni, torej kateri del telesa stiskaš in zateguješ in včasih se tega sploh ne zavedaš.
• Na čustveni ravni, torek katera čustva ustvarjajo to blokado
• in umski, torej, katera misel, prepričanje ustvarja to blokado.

Sceniraj svoje telo. Če je vse mehko in sproščeno, vedi, da...

Vsi bi se želeli biti ljubljeni, sprejeti in spoštovani.

Vprašanje pa je, ali mi ljubimo, sprejemamo in spoštujemo sami sebe?

Pričakujemo, da nas bodo drugi ljubili, ampak najprej je treba ljubiti sebe. Ko ljubiš sebe, ljubiš sebstvo, to je, ljubiš vse.

Druga oseba je samo zrcalna slika tega, koliko ti ljubiš sebe. Ko nam drugi pokaže zrcalno sliko, ki nam ni všeč, ki je negativna …, nas ne bo vznemirila, če te slike, negativnosti, strahu ni v nas. Torej, drugi nam zmeraj zrcalijo, kaj je in kaj ni v nas.

Ampak porečete …

Drugi me hočejo takšnega, kot njim odgovarja in hočejo, da zanje naredim to, kar oni hočejo. Ko jim vi to daste, to naredite zanje, v vas vidijo zrcalno sliko ljubezni. Občutijo, kako je, ko ti nekdo da ljubezen in se učijo ljubezen dati sebi. Lahko pa se odločite, da jim ne boste ugodili, rečete ne in postavite meje. Meje postavimo najprej sebi, svojemu egu, v smislu, kaj zmoremo, koliko energije in časa imamo na razpolago, kako je tisto usklajeno z našo resn...

Ko čutimo ljubezen, ni težav, so samo izzivi.

Ko ni ljubezni, trpimo, imamo težave, zbolimo … Ker smo v umu in življenje izkušamo skozi um in ne skozi srce.

Ko imamo sebe radi se zgodi povezava s seboj in vsem stvarstvom, ker se povežemo z ljubeznijo.

Po izkušnjah, lastnih in strank vadba ljubezni do sebe zelo spremeni naše dojemanje in življenje. Če vadbo prekinemo, nekaj časa drži, potem pa se nevede vrnemo v um, v stare navade, v staro železno srajco.

Če pa dovolj dolgo vadimo ljubezen do sebe in to postane naša prioriteta, postane ljubezen naš način dojemanja, izkušanja in življenja.

Tudi um je treba ljubiti, ampak ne sme nikoli postati naš gospodar. To velja tudi za odnose, torej …, da um druge osebe ne postane naš gospodar!

Um je dragoceno, vrhunsko orodje, ki ga je treba odložiti, ko ga ne potrebujemo. Če ga nenehno uporabljamo, smo nenehno v umu. Ko ga odložimo, utišamo, utihnemo … nastane praznina, ki jo potrebujemo, da lahko slišimo sebe, srce, intuicijo.

Predlagam,...