Učenje zavestnega življenja

Duša s telesom si, nisi telo s dušo

Kako to vem?

Ker že vse življenje nisem vešča tega telesa: stvari mi padajo iz rok, letijo po zraku, padem, se poškodujem … Zaradi tega vem, da nisem to telo!

Naše minljivo telo se nahaja v energijskem polju, v katerem smo povezani z vidnim in nevidnim, z drugimi bitji, predmeti, mrežo informacij in vsem znanjem, ki je na voljo v vesolju. To energijsko polje je neomejena, neskončna, neumrljiva zavest. To polje zavesti smo mi: čisto zdravje, obilje, modrost, Ljubezen … S tem poljem smo eno.

Ko pa v tem polju nase gledamo ločeno od drugega bitja, predmeta, znanja … mislimo, da se moramo boriti proti drugemu, tekmovati, si prizadevati da bi dobili, kar potrebujemo, se zaščititi, ker je nevarno, garati, da bi prišli do obilja … Navidezno se ločimo od energijskega polja in mislimo, da je ločenost resnica. To ustvarja v življenju iluzijo trpljenja.

Če si v svojem srcu to začutil/a kot resnico, te nagovarjam, da nase gledaš kot na dušo s telesom in ...

En majhen korak na enkrat

je zdravilen, ker v možganih ustvarja nove nevronske povezave.

En korak na enkrat je tudi moja modrost in odgovor na vaše vprašanje kako to, da sem tako mirna. To sem se pred 13 leti naučila od Phyllis Krystal. Od takrat delam majhne korake in enega na enkrat.

Še posebej takrat, ko se lotim velikega dela, generalke ali večje spremembe.

Če delate vse na enkrat, ste hitro preobremenjeni, izgubite voljo, delate napake in ni trajno, ker na tak način ni mogoče dolgo vztrajati. En majhen korak na enkrat pa je premišljen, enostaven, trden, vzpodbuden, pripelje nas daleč in je do nas ljubeč. V možganih se takrat ustvarjajo nove nevronske povezave, odvozlajo se mišljenjski vozli, to nas umirja, vidimo pot, odpirajo se nove poti, počasi napredujemo, je trajno, ustvarja zadovoljstvo, tvori se serotonin. Ko pa hočete vse na enkrat, pa je v možganih kaos, rešitve se zakomplicirajo in zavozlajo, ne vidimo poti ven, obupamo …

En majhen korak na enkrat je priporočljiv...

Naštelaj« SE!

Ali slovnično: nastavi se. Izraz sem namenoma izbrala v narečju, da si lažje zapomnimo.

To pomeni, da nastaviš svojo frekvenco, vibracijo, energijo.

Na kaj naj se nastaviš? Na to, kar se odločiš!

Nekaj predlogov:

• Na zavestno življenje
• Na Ljubezen
• Na prijaznost
• Na hvaležnost

Če se ne nastaviš, se bo tvoj sistem nastavil samodejno in ti nastavitev morda ne bo všeč:

• Na skrbi
• Na strah
• Na zavist
• Na vlogo žrtve

Predstavljaj si radio. Ti poiščeš postajo, frekvenco, program, torej naštelaš željen radijski program. Ko so reklame, ali ti program ni všeč, postajo prestaviš ali pa radijski sprejemnik izklopiš.

Da si sporočilo »Naštelaj« SE lažje zapomniš, je simbolika z radijem zelo primerna. Na srečanju smo ugotovili, da včasih na radijskem sprejemniku kdo drug zavrti naš gumb in spremeni postajo. Ali pa pridemo v neki prostor ali na obisk, kjer nam postaja sploh ni všeč. Vidite simboliko?

Ko začenjamo nov projekt, začenjamo novo službo, bi radi ozdraveli,...

Kaj pa zdaj?

Ko slišiš to vprašanje, si lahko prepričan/a, da se je oglasil um. Zavest nima vprašanj.

Kaj pa zdaj …

• se sprašuje um, ko mu je dolgčas, ko nima kaj početi, ko zaključiš neko nalogo …
• se sprašuješ, ko se nekaj zgodi in hočeš to rešiti
• ko se znajdeš v neprijetni in ne vidiš izhoda
• ko je treba sprejeti odločitev

Zavestno življenje je zaupanje v višje vodstvo, ki ne sprašuje, »kaj pa zdaj«. Ko živiš zavestno, um ni več tvoje vodstvo, ni več tvoj gospodar.

Ko se um sprašuje, »kaj pa zdaj«, je morda čas za nič, za praznino, za počivanje ali praznovanje. Ko se nekaj zgodi, ne skoči na prvo žogo, ampak govori, deluj … zavestno, če je treba delovati. Ko se nahajaš v neprijetni, brezizhodni situaciji in ne vidiš izhoda, takrat zaupaj, ne išči izhoda, ne deluj na silo. Samo zaupaj, da te bo življenje pripeljalo skozi in ven. Takrat bodi v trenutku zdaj (ne v preteklosti ali prihodnosti) in delaj majhne, zavestne korake. Ko je treba sprejeti odločitev, zavestno prisluh...

Nihče ti nič ne dela

Trpimo, ker mislimo, da nam nekdo nekaj dela.

Ko se tako odzivamo nismo v notranji moči, smo v vlogi žrtve, ne rečemo ne in mislimo, da so drugi krivi za naše slabo počutje.

Nihče ti nič ne dela, ti to počneš sam sebi.

Predstavitev knjige TI SI Ljubezen; preobrazba človeka v prebujeno božansko bitje, avtorice Aleksandre Kelc, društva Živim zavestno, je vodila Tanja Poslek Godec v Mestni knjigarni Maribor, 10. 6. 2026.

Hvala,

da smo skupaj zapele "Rešitev lahkotna",

Jasni Lazar za uvodne besede,

za nastop flavtistke Eme Krstanović,

Andreji Tusulin za fotografije

in Mestni knjigarni, da nas je gostila.

Vidiš vzorce in programe, in če niso koristni, jih ne ponavljaš.

Z zavedanjem lahko vzorce v trenutku opustiš, brez vaje ali metode. Lahko tudi v trenutku ozdraviš. Takrat se razširiš iz fizično mentalnega v kvantno polje. »Tam« je vse mogoče.

Tisti, ki se na zavedajo živijo 95 % na avtopilotu: v umu, nagonih in programih.

Zavedanje je vstop v neznano. Tega se veliko ljudi boji, zato raje ostajajo v ne zavedanju. Bojijo se neznanega, ostajajo v coni udobja, to je v dobri stari bedi, nimajo dovolj znanja in razumevanja zavestnega življenja ali pa v svojem razvoju še niso prišli tako daleč.

Ko se zavedaš, si razširjen v kvantnem polju. Takrat so um, srce in telo v koherenci, v harmoniji.

Srce je več kot telesni organ. Je elektro magnetni prevodnik, 5.000 x močnejši od uma.

Srce in um potrebujeta koherenco, to je medsebojno povezanost.

Ostati v srcu naj postane način življenja. Tako je preprosteje živeti, ker imamo 100% vodstvo, ki je usklajeno z višjim namenom. Bolj igrivo in domače je.

Zakaj nekateri raje poslušajo um? Iz navade, ker večina tako živi, zaradi ega, želja, lastninjenja, pričakovanj in želje po nadzoru.

Kako se vrnemo in ostanemo v srcu?

Način prastarih civilizacij:

1. Fokus na srce
2. Podaljšamo izdih
3. Občutimo, predstavljamo si prijetno čustvo: radost, hvaležnost, spoštovanje, ljubezen …

Vajo smo skupaj izvedli na srečanju in si jo lahko ogledate na posnetku.

Usklajenost prinese k tebi še več tega, s čemer si usklajen.

Tudi upiranje prinese k tebi še več tega čemur se upiraš.

To je kozmični zakon privlačnosti. Naše telo, čustva misli … so magnetno polje, ki oddajajo in privlačijo energijo.

Kaj lahko naredimo z upiranjem?

• Ga opazujemo
• Se ga zavedamo
• Se uskladimo s tem, kar je višji namen

Uskladiti se pomeni, da to občutimo, kot občutek v telesu. Da tako mislimo in delujemo.

Kdaj nismo usklajeni?

• Ko ne občutimo tega, kar počnemo, govorimo …
• Ko nas je strah. Takrat nas želi preživetveni nagon zaščititi.
• Ko se zamotimo z nečim drugim in iščemo lahko dostopni dopamin: sladkor, lenarjenje, socialna omrežja, ko pridemo do občutka ugodja na lahek način.

Pomembno je, da zavestno vidim upiranje in strah, in se uskladim s tem, kar je višji namen,

Ker usklajenost prinese k nam še več tega, s čimer smo usklajeni.

Mi bi radi samo pluse, v življenju pa je vsak dan tudi 50 % minusov.

Tudi preživetveni nagon stremi k temu, da bi bilo vse lepo, brez težav in da bi se počutili varno.

+ in – sta združena kot magnet. Ne moreta obstajati eden brez drugega. Dovolite si videti obe plati.

Udeleženka naših delavnic je povedala: »Pozitivno zmeraj pleše v prostoru, medtem ko sem v slabi koži, sem žalostna ali me je strah.

Ne pozabite na znano modrost: »Največja stalnica v življenju sprememba.« Modro je, da vadimo sprejemanje tega, kar je.

Še ena modrost je prebujeno zavestno opazovanje plusov in minusov v zavedanju, KDO SMO. Nismo ne +, ne -.

Ko na življenje gledamo skozi rožnata očala, hočemo videti samo pluse. Slepimo se, da minusov ni.

Misel tibetanskega meniha o bolečini in ljubezni: »Globina bolečine nam kaže, kako globoko smo sposobni ljubiti. BOLJ KOT BOLI GLOBLJE JE TREBA SEČI PO LJUBEZEN, DA NEHA BOLETI."