Učenje zavestnega življenja

Vse kar smo se naučili, doživeli in izkusili, se zapiše v našo podzavest. Tja se zapišejo tudi vzorci od staršev, ki smo jih s posnemanjem prevzeli v otroštvu. Vsi mladiči, živalski in človeški se učimo s posnemanjem staršev.

Ste se že kdaj spraševali, zakaj tako reagirate kot vaša mama ali oče?

Ali ste si rekli, da ne boste nikoli takšni kot mama ali oče?

Tudi jaz sem si to govorila, pa ni kaj dosti pomagalo. Potem pa sem se naučila, kako deluje podzavest.

Vzorci v podzavesti se najintenzivneje zapisujejo od rojstva do 7. leta starosti. Izmerili in dokazali so, da je otrok do 7. leta v stanju theta možganskih valov. To je stanje hipnoze in domišljije. Narava je naredila, da se tako učimo. Slaba stran tega je, da se v našo podzavest v tem hipnotičnem stanju zapisujejo tudi negativni programi naših staršev. Narava je to naredila zato, da bi nas zaščitila in ohranila pri življenju. To je povezano s preživitvenim nagonom. Če so ti programi koristili našim staršem, da so preži...

Predstavitev knjige BITI kar sem, v Mestni knjigarni Maribor, je bila zame nekaj posebnega, saj se je zgodila v mojem mestu. Ustvarili smo domače vzdušje, veliko smeha, pristnosti, objemov in ljubezni. Srečalo smo se sorodne duše.

Nekaj vtisov in spoznanj iz predstavitve:

- Spoznali ste, da je treba biti in ostati v sebi. Da je treba živeti sebe. Da je pomembno, da smo to, kar smo.

- Sebe najdemo tako, da se zavedamo trenutka, v katerem smo. Da smo čuječi. Da občutimo sebe, svoje telo, medtem ko nekaj govorimo, delamo, se družimo, hodimo …

- Naš um nas velikokrat odpelje nekam drugam in takrat mi nismo v sebi, pri sebi. Ko um dovolj dolgo treniramo, nas začne ubogati in sodelovati z nami.

- Včasih je dobro stopiti v tisto, kar nas je strah, kljub temu da se bojimo in se nam tresejo noge ali celo telo.

- Ko so naše misli razpršene in se potepajo nekje drugje, takrat nismo tukaj. Takrat je nemogoče, da bi občutili sebe in ostali s seboj v stiku. Takrat nimamo jasnega fo...

Bi prav sedaj radi pri sebi nekaj spremenili?

Ne veste, kako se lega lotiti?

Vas zanima, kako lahko spremenite neko staro navado?

Ko sem ugotovila, koliko napačnih prepričanj imam, sem se spraševala, kaj naj naredim, ker na ta stari način nisem hotela več živeti.

Iskala sem način, kako naj stare navade zamenjam z novimi.

Katere nove navade sem hotela osvojiti?

• hotela sem začeti jesti zdravo hrano
• se naučiti igrati prečno flavto
• umiriti misli, ker sem od prekomernega razmišljanja dobila migreno

Kako sem to naredila?

Začela sem vaditi in delati korake. Novo navado osvojim samo tako, da začnem trenirati. Naša podzavest, naš spomin deluje tako, da si zapomni, ko nekaj ponavljam znova in znova.

Karkoli si dam za cilj, nekaj, kar mi je v življenju pomembno, lahko to Z VADBO IN MALIMI KORAKI zmeraj dosežem. Pa četudi traja zelo dolgo. Vadba mi je zmeraj pomagala, da sem se navadila na nove navade. Trenirala, trenirala in trenirala sem. Tudi športniki to počnejo, ...

Verjetno ste že doživeli, da so vas čustva nadzirala. Nekaj se je zgodilo, nekdo vas je razočaral, razjezil, ponižal … in ste to premlevali ves dan, morda več dni, tednov …

Tudi meni se je to dogajalo. Čustva so me tako nadzirala, da več dni nisem funkcionirala. Bila sem čisto brez energije in delala sem le najnujnejše. S težavo sem poskrbela zase in za druge. Bila sem prizadeta, ker mi je nekdo nekaj rekel, naredil ali ni naredil. Trpela sem, ker so me čustva preplavila.

Dokler se nisem naučila čustva umiriti. Pomagala sem si z vajo Kača na drevesu metode Phyllis Krystal in z odstranjevanjem vezi, ki nas omejujejo čistila programe, ki mi več ne služijo.

Potem pa sem v videu dr. Joe Dispenza naletela na zelo pomembno informacijo. Znanstveno so dokazali, da čustvo traja samo 90 sekund.

To je to, se mi je posvetilo!

Kot da sem to nekako vedela, pa nisem znala izraziti. Torej čustvo ustavim tako, da o njem več ne razmišljam, razpredam in iz tega ne ustvarjam drame. Da v mislih ...

Odpor je obrambni mehanizem, ker me želi zaščititi, istočasno pa je lahko ovira, ko želim delovati in mi tega ne dovoli.

"Zunaj je mokro in mrzlo, pokvaril se mi je avto in groza me je, da moram peš v trgovino. V sebi čutim ODPOR. To je verjetno od ega, ki zaščitniški, razvajen in hoče udobje. Lahko obtičim na mestu, ali pogledam prepričanje, ki stoji za odporom in se sama s seboj dogovorim, da se bomo toplo oblekla, obula nepremočljivo obutev, vzela dežnik in bom med pešačenjem do trgovine uživala."

Kdaj se pojavi ODPOR, ko gre za kaj pomembnega, ko se je potrebno v življenju premakniti glede našega zdravja, v odnosih, v službi, v družini ….?

Izhajam iz tega, da je ODPOR tukaj zato, da me zaščiti.

Povezan je s podzavestjo in preživitvenim nagonom.

Povezan je lahko tudi z mojo bitjo in preverja, ali je nekaj v skladu z menoj ali ne.

Odpor me na neki način zaščiti, težava pa je v tem, da se ne premikam naprej k rešitvi ampak stojim na mestu. S tem ni nič narobe, pomemb...

Ker ni pravih in napačnih odločitev, se ne morem odločiti narobe, ampak samo izkušam svojo odločitev. Odločitev lahko kadarkoli tudi spremenim. Lahko je začasna. Ni treba, da je odločitev drastična, lahko delam majhne korake. Lahko pa se odločim, da ostanem v istem, ker potrebujem varnost, da se še kaj naučim …, čeprav mi tisti položaj ni všeč.

Tudi, ko se odločim, da ne bomo ničesar spremenila, je to odločitev.

Ker sem se to zavestno odločila, nisem vlogi žrtve. Sem v svoji moči.

Vidite razliko med tem, da nekje obtičimo, se zavedamo, da nam to ni všeč in v tem nemočni životarimo in tem, da se zavestno odločimo, da bomo iz nekih razlogov ostali v tem, kar nam ni všeč?

V odločitvi je moč.

Če se ne odločim, bodo to naredili drugi namesto mene.

Odločitev, ki je usklajena z menoj je najboljša. Prepoznam jo po dobrem počutju in po tem, da me umiri.

Ne obstala prava in napačna odločitev.

Pomembno je, da sem z odločitvijo usklajena.

Ne glede na to, v kakšni situaciji se ...

Gostila jo je knjigarna MK Konzorcij v Ljubljani.

Najlepša hvala voditeljici mag. Mei Valens, vodji Konzorcija Katarini Modic, prijateljem iz Maribora, ki so me spremljali in vsem gostom, ki ste na predstavitev prišli. Hvala tudi Založbi Primus, da so knjige pravočasno dostavili v knjigarno.

Zanimivo mi je bilo odgovarjati na vprašanja, za katere ugotavljam, da zmeraj manj prihajajo iz mojega uma in zmeraj bolj iz moje biti. Velikokrat sem odgovorila nekaj drugega, kot na vprašanje, preprosto zato, ker je moja bit želela, da je tisto povedano. Tega se zmeraj bolj zavedam in v tem čutim sebe in svojo pristnost. Zaradi tega je bila predstavitev zelo spontana, prijetna, domača in predvsem pravočasna. Kajti z Meo sva ugotovili, da pravočasnost ne pomeni točnosti po uri, ampak da smo ob pravem času na pravem mestu takrat, ko je to najbolje za nas in druge. Pri tem nas vodi notranja antena, ki se ji reče pinealna železa, občutku pa intuicija. Morda smo glede na uro zamudili, po notra...

 Vse se dogaja zdaj.

Vem, da to že vsi vemo, vendar pozabimo …

Spraševala sem se, zakaj ne občutim življenja polno, zakaj je postalo tako pusto, predvidljivo … Nekaj mi ni bilo več všeč, nisem z vedela kaj.

Naslednji dan je prišel odgovor: »V moji glavi se je slišalo: »Zdaj, zdaj, zdaj ….«

»O, kaj pa je to?« sem se spraševala. Pa saj to ni odgovor od uma, ker o tem nisem razmišljala. To se je ponovilo večkrat tisti dan in zmeraj me je ta glas močno postavil v ZDAJ.

Naslednji dan se je nadaljevalo. Postala sem drugačna, energija se mi je spremenila. Postala sem bolj mehka, radostna, spontana. Zmeraj bolje sem se počutila v svoji koži. Uh, sem se oddahnila. Vsa teža je odšla. Ta ZDAJ me je rešil.

Zato sem sklenila, da to delim z vami.

Veste, v preteklosti ne moremo živeti, pa četudi jo nenehno premlevamo. Preteklosti več ni. Je mrtva.

Mi pa še zmeraj nosimo to prtljago, bremena, bolečine, ker …

• se je nekaj zgodilo,
• kaj so nam naredili,
• ker je bolelo,
• ker smo trpeli in
...

 ALEKSANDRA KELC

Moje mnenje je, da smo na zgodovinski prelomnici, srečanja s seboj.

Napočil je čas, da postanem pristni posamezniki.

Ko delujem v skladu s seboj, neham živeti življenje, v katerem sodelujem z egom. Takrat zaživim novo dobo povezanosti v pristnosti vsakega posameznika na tem planetu.

V novo dobo vstopim, ko živim sebe. Ko živim, kar sem.

Ego in strah sta postala preteklost!

Starši so me učili, da je egoistično postaviti sebe na prvo mesto. Verjetno so tudi njih tako učili njihovi starši. Da ni dobro, da preveč izstopam, da sem boljša od drugih, da sem do drugih sebična, da ne pomagam … Dobro je, da sem tiho, da ubogam, sledim drugim in naredim to, kar mi rečejo. Tako so me učili ... Da ubogam starše in učitelje.

To ima do neke mere svoj smisel, ko sem otrok. Ko pa odrastem, je čas, da začnem misliti s svojo glavo, sem odgovorna zase in sprejemam svoje odločitve. Čas, da postavim sebe na prvo mesto. Tega me ni naučil nihče.

Postaviti sebe na prvo mesto...

Bodi Dama in ne drama. Dama, ki ljubeče izraža svoja čustva in potrebe in iz tega ne ustvarja drame. Ko iskreno izražamo svoja čustva, se z drugo osebo povezujemo na nivoju srca, ker so čustva srčna energija. Ko odpremo svoje srce, se lahko druga oseba poveže z nami preko svojega srca.

Članek posvečam mojim sestram, prijateljicam, strankam … Vsem Damam.

Brezpogojno izražanje čustev in potreb

Večinoma nismo pozorni na svoje potrebe, čustva in občutke. Če jih ne izražamo, nas preplavijo, potrebe postanejo nuja in pričnemo ustvarjati dramo. Če bi se zavedali svojih potreb in čustev, bi lahko na miren način povedali sebi in drugim, kaj čutimo in kaj potrebujemo.

Ko je vpletena druga oseba je potrebno naše potrebe povedati brezpogojno. To pomeni, brez pričakovanja, da bo druga oseba izpolnila naše želje. Čeprav zelo radi pomagamo, nismo odgovorni za čustva druge osebe. Na nas je, da povemo, odziv pa je odločitev druge osebe. Takrat, ko pričnemo izražati čustva in potrebe na pravi n...