SAMOKRITIČNOST

Doživite nesporazum in potem ko ste sami ali pred spanjem slišite, da vam znotraj govori: »Kriv/a si«, »slab/a si«, »s teboj je nekaj narobe«. Ta glas prihaja iz programa v podzavesti, kamor so vam ga vstavili vzgojitelji, družba … To je samoobsojanje, razvrednotenje sebe. S temi besedami so vas vzgajali, da bi spadali v družino in pozneje v družbo.

Ampak, sedaj si odrasel/la in lahko prenehaš s samoobsojanjem. Namesto tega uporabiš zdravo samokritičnost. Ti nisi krivec, nisi slab/a in s teboj ni nič narobe! Ti si original, enkraten/na in življenje izkušaš na sebi lasten način.

Kako si lahko v nesporazumu samokritičen/a in razumevajoč/a?

• Vprašaš se, kaj je moja resnica in kaj je resnica od druge osebe.
• Konstruktivno kritiko lahko uporabiš za zmanjšanje ega, se spremeniš in s tem v življenju rasteš in napreduješ.
• Če kritika ni usklajena s tvojo resnico, se z njo ne strinjaš in nestrinjanje tudi izraziš, če želiš.
• Drugo osebo zmeraj sprejmeš v njeni resnici in drugačnosti (ali v tvojih očeh zmoti).

Iz mojih izkušenj v nesporazumu ne počneš tega: ne kritiziraš, se ne braniš, ne napadaš, ne igraš vloge žrtve, ne poskušaš ugajati in se podrediti, ne dokazuješ svojega stališča.

Zmeraj slediš sebi in resnici, če pa po nesporazumu ne znaš vzpostaviti zdrave distance, pa prosiš za nasvet nekoga, ji bolj jasno vidi, kot ti.

Nemogoče je, da se zmeraj vsi z vsem strinjamo, lahko pa sprejmemo in spoštujemo drugačnost od drugega. Ko imamo skupne vrednote, se eden drugemu približamo, ker se počutimo domače in varno. Tako nastane prijateljstvo, partnerstvo, skupnost …