V besedi "moram" je veliko prisile. Ni najbolj prijazna, nima pozitivne energije, zato si jo bomo malo bližje ogledali.

Beseda »moram« ni v skladu z novo zemljo - novo dobo.

Lahko besedo »moram« zamenjam s hočem?

Jaz ja, ker sem iz Hoč :-) ... ha, ha, ha.

Meni se ta »moram« upira in se rad spremeni v nočem. Uprem se tako, da delam nekaj drugega, kot to, kar bi »morala«. Včasih se to celo dobro obnese, ker marsikaj na videz potrebnega ne naredim in delam raje to, kar me veseli.

Kaj sem o glagolu »morati« našla na spletu: »Glagol morati izraža nujnost oziroma nujno posledico, da osebek uresniči dejanje. Pomeni, da je nekaj potrebno. Težava pri uporabi besedice morati je, da implicira na to, da nečesa ne počnemo.

Glagol moram včasih zamenjujemo z glagolom morem. Morem je glagol moči in izraža sposobnost, da osebek uresniči neko dejanje. Pomeni, da je nekaj mogoče.«

Moram« zveni kot prisila. Po izkušnjah včasih deluje, vendar kratkotrajno. Zato, ker se prisili prej ali slej upremo. Vse kar v življenju naredimo zaradi »moram« nas dela nesvobodne.

Odločimo se lahko, če nekaj hočemo ali ne. Vendar pozor, tudi hočem nas lahko zasužnji, ko se vežemo na izpolnitev želja.

Ali se "moram" držati pravil?

Bom dala primer. Želim naslikati portret. Če se ne bom držala nekih pravil pri slikanji (na primer, ne bom merila proporcev), si oseba morda ne bo podobna. Ali se torej »moram« držati teh pravil?

Spoznala sem, da v življenju obstajajo zelo koristna pravila, navodila, kako lahko uresničimo neko dejanje. V teh pravilih so tisoč in več let stara znanja naših prednikov in mojstrov, ki so vložili veliko truda in odpovedovanja, da so do tega prišli. Z hvaležnostjo se poklonim, da so nam predali to znanje. Spoštljiva sem do vsega znanja, ki nam je na razpolago. Lahko ga uporabim ali pa tudi ne, če seveda nočem.

Življenje nas ves čas uči z izzivi in vprašanje je tudi, kdo je ta učitelj, ki hoče, da se jaz vse to naučim? To je moj notranji učitelj, moj pravi jaz, ki je vztrajen pri mojem učenju. Lahko tudi svojemu pravemu jazu rečem hočem ali nočem? Naš hočem in nočem sta na nivoju naše osebnosti. Naš pravi jaz nas brezpogojno ljubi. Ve, kaj je dobro za nas, zato je življenje z nami tako vztrajno. To je naše notranje vodstvo. Tudi, če se ne znamo povezati s tem delom sebe, nas vztrajno vodi.

Ko nekaj ne morem spremeniti (ker ni v moji moči, da bi to spremenila, npr. smrt ali, ko je nekaj del togega sistema), se lahko zmeraj vprašam, ali se lahko odločim in to zavestno sprejmem?