Od kod pride bolečina (telesna, čustvena ali psihična), zakaj pride, kako jo sprejeti in kako lahko s pomočjo bolečine prepoznam, kdo sem?

Bolečina je kot speči zmaj, ki se hrani z bolečino. Ko se prebudi je lačen, zato se hoče nahraniti. Nasiti se lahko le z bolečino. Ko je sit, ponovno zaspi, ob naslednji lahkoti pa se ponovno prebudi.

• Bolečina so nepredelane misli, spomini, izzivi in travme. So kot odtis v telesu. Vsaka bolečina ima svojo zgodbo. Če se hranim s to zgodbo, se bolečina veča in s tem tudi hranim to bolečino.
• Aktivira se zato, da se lahko naše bolečinsko telo nahrani. Ima svoje življenje in se hrani z vsem, kar občutimo kot bolečino. Zato izziva, reagira, napada, rani, se brani in zavrača.
• Kako jo sprejeti? Ko bolečina pride, ko jo občutim, jo sprejmem in opazujem. Ne zavračam je in je ne hranim. Naša navada je, da bežimo od bolečine ali pa hočemo, da se neha. Večji del bolečine je zavračanje in zavračanje tudi veča bolečino. Sprejemanje bolečino sprosti, sprosti to blokirano energijo.
• Ko sem zavedam, spoznam, da bolečina ni to kar sem. Ljubezen sem. Zavestno opazujem in sprejmem bolečino. V celoti in za zmeraj.

Edina pot ven, je pot skozi bolečino.