Kako živeti v tem trenutku?

ALEKSNDRA KELC 

Zavestno življenje je cilj mojega osebnega razvoja. Morda je to tudi vaš clij? Si tudi vi želite ves čas ostati v zavedanju? Se jezite, ko prekinete povezavo, ker vas je »nekaj zamotilo«, potem pa vas pričnejo premetavati valovi življenja? Razumem vas, tudi sama sem šla skozi to. Potem pa sem prišla do točke, ko sem si obljubila in se odločila, da bo to postal moj prvi in najpomembnejši življenjski cilj.

Lep pozdrav, sem avtorica knjige »Ne mislim, samo ljubim« in učiteljica osebnega razvoja. Izkušnje in sposobnosti, ki jih pridobivam v življenju, rada delim, da se iz njih lahko učijo tudi drugi. Pišem bloge, knjige, prirejam delavnice in tako pomagam ljudem izboljšati njihova življenja.

Kako je videti življenje v tem trenutku v praksi?

Biti v tem trenutku je naše naravno stanje.

To znamo vsi. To ves čas spontano počnemo. Vsi znamo živeti v tem trenutku, razlika je samo v tem ali se tega zavedamo ali ne. In prav ZAVEDANJE je tisto, s katerim vstopamo v ta trenutek.

Če se želite zavedati tega trenutka, naredite to sedaj. Opazujte se, ko berete ta blog. Opazujte svoje občutke. Ne razmišljajte, ampak samo opazujte svoje misli. Če so koristne jim sledite, če ne, jih ustavite. Opazovanje je orodje, ki nas ohranja v tem trenutku. Se sedaj zavedate tega trenutka? Nadaljujte in se zavedajte tudi naslednjega in naslednjega.

Kako to naredim jaz? Na primer, ko pripravljam hrano, se notranje pogovarjam: »Aha, tukaj je deska, to bom narezala in dala v lonec …« Ne razmišljam, kaj sem počela prej ali kaj se dogaja okoli mene. Med kuhanjem sem z lahkoto prisotna tukaj in sedaj, ker to rada počnem. Seveda, me še velikokrat odnese iz tega trenutka v preteklot ali prihodnost. Tudi sama se še učim. Vse kar je takrat moja naloga, je to, da se samo vrnem nazaj v ta trenutek. Brez samoobsojanja in dolgih samogovorov. Na koncu tega bloga, sem obsežneje opisala še 3 izkušnje, kako se zavedam tega trenutka.

Kako se povprečen človek zaveda tega trenutka?

Najprej bom razložila, kako je sestavljena zavest:

Na podzavest ali naš spomin
Na dnevno, vsakdanjo človeško zavedanje sebe kot osebo
Na višjo zavest ali našo intuicijo
Povprečen človek se večino časa zaveda svoje vsakodnevne, človeške zavesti, se boji svoje podzavesti in pozabi ali ne ve, da je pomembno ostati povezan z višjo zavestjo ali intuicijo. Živeti zavestno pomeni, da so vsi deli zavesti uporabljeni. Ko nimamo povezave z višjo zavestjo, se večinoma enačimo s seboj kot z osebo. Naša osebnost je povezana z našimi spomini (podzavestjo) od koder prihajajo vzorci, prepričanja, strahovi … Naši strahovi so kot pošasti iz omare, v katero si morda ne upamo pogledati in v njej narediti red. Vsak od nas ima takšno omaro. Lahko jo ignoriramo in jo pustimo zaprto. Ampak, prej ali slje se bo odprla. Če pa želimo živeti zavestno, si je potrebno ogledati njeno vsebino, jo pospraviti in odstraniti navlako.

Če je značilnost človeške zavesti premetavanje na valovih med srečo in trpljenjem, lahko zavestno življenje primerjam z vodo, ki neovirano teče. V zavestnem življenju se izzivi nadaljujejo, vendar nas več ne premetavajo, ker jih ne zavračamo, razumemo učenje in iz tega več ne ustvarjamo drame.

Navdihujem vas, da pričnete živeti zavestno. Kako boste to storili, je čisto vaš, unikaten način. Je vaša izkušnja, saj lahko greste skozi to samo sami. Pospraviti pa je potrebno tudi »pošasti iz omare«. Pri tem pa vam lahko pomagam, saj imam s tem že 10 let izkušenj. Pospravila sem že veliko svojih »pošasti«, na delavnicah in 1 na 1 osebnih pogovorih, pa jih pomagam pospraviti tudi drugim.

Ko boste pričeli živeti zavestno, bo vaše življenje postalo preprosto in z lahkoto se boste soočali s stresom in strahovi. Drugi vas bodo morda hoteli potegniti nazaj, v človeško zavest, strahove in stare drame. Ne boste jim sledili, poslušali boste sebe in ostali zavestni v tem trenutku. Prav tem ljudem, ste lahko nekoč vzor.

Moja najljubša vaja, da ostanem v tem trenutku je vaja Soham

»Soham« je sanskrtski izraz za »Jaz sem«. To je več tisoč let stara vadba. Vsak vdih je »jaz« in vsak izdih je »sem«. Zavestno dihanje izvajm ves dan, med vsemi opravili. Drži me v fokusu in mi pomaga ostati v zavedanju: Jaz – sem.

Dober način je tudi, da si ves čas ponavljate »jaz – sem«, to bo zaposlilo vaš um in vas držalo v zavedanju.

V pomoč nam je lahko tudi vizualizacijska vaja »Obroč«, Metode Phyllis Krystal, ki pomaga zbrati našo razpršeno energijo in jo pritegne nazaj k nam.

Morda pa uporabljate kakšno drugo metodo in si predstavljate okoli sebe svetlobno jajce ali prozoren mehurček …

Seveda obstaja veliko vaj. Ni pomembno kakšen način uporabljate, pomembno je samo to, da GA uporabljate.

Kaj lahko naredite sedaj, da se pričnete zavedati tega trenutka?

Pričnite izkušati svoje življenje tako, da ga opazujete in se ga polno zavedate.

Odločite se.

Ves čas sledite svoji odločitvi.

Pri tem bodite ljubeči do sebe in drugih.

Z ljubeznijo, 

- Aleksandra Kelc

In še moje 3 izkušnje:

1. Izkušnja: V obdobju, ko sem se odločila, da bo moje življenje postalo bolj zavestno, smo bili na počitnicah. Zvečer smo se radi sprehodili do bljižnega mesta in si privoščili sladoled. Tisti večer ni nihče hotel v mesto. Ker sem si želela iti, sem šla sama.
Sprehajm se in se ne ukvarjam s tem, da nimam družbe. Oglasi se moja osebnost: »Kako sem osamljena«. Prijazno ji povm, da se velikokrat počutim osamljano, tudi, ko sem v družbi. Potem si dam priložnost, da sem sama s seboj in se v svoji družbi dobro počutim. Opazujem se in ugotovim, da mi je biti s seboj čisto v redu. Kupim si sladoled, se vsedem na klop in uživam. Občutim sebe in ta trenutek. Srečna sem. Zakaj ne bi bilo prijetno, ko sem sama? In zakaj bi ostala doma, ker nobeden ni hotel z menoj?

2. Izkušnja: Ko me je prijateljica povabila na božični koncert, smo prav ta večer dobili obisk.
Ker vem, da se vse izteče kot je prav, toku dogodkov prepustim, da teče. Ko je čas, da odidem od doma, je naše druženje v polnem teku. Zavem se trenutka in ostanem mirna in čuječa. Moj mož na mizo prinese narezek in gostje pričnejo večerjati. Ne pridružim se, ker sem pred tem že jedla. Občutim notranji potisk, da je to pravi trenutek, da se premaknem. Povem, da sem dogovorjena za božični koncert in jim zaželim dober tek. Presenečena sem, ker me pri tem celo podprejo. Do pričetka koncerta je še 10 minut. »Ne, ne bom hitela in si vzela užitka, da se v miru lepo uredim« si rečem in z notranjo radostjo vse postorim. Koncert se prične 15 minut pozneje, zato ga ne zamudim. Sedem k prijateljici, ki ima zame prost sedež in povezana s seboj uživam v petju božičnega zbora. Navdušena sem, ker sem mirna in nad tem, kako lepo mi je v tem trenutku. Ko se vrnem domov, je obisk še zmeraj pri nas in z veseljem se jim ponovno pridružim.

3. Izkušnja: Ko pišem ta blog, smo na morju, 15. julijj 2016. Sin si poškoduje roko in dobi mavec. Čez en teden se peljeva v bolnišnico na kontrolo.
Vozim, ostanem v tem trenutku in umu ne dovolim, da bi razmišljal o strahovih pred bolnišnico. Koncentriram se na vožnjo in kako se preprosto peljeva. V čakalnici je gneča, videti je, da bova čakala najmanj 2 uri. Čakam, nimam kaj početi, zaprem oči in preverim, kaj pravi moj um. Um je kar v dobrem stanju, ker sem v zavedanju. Čez nekaj časa, mi um pravi: preveri e pošto, poslušaj, kaj se pogovarjata osebi, ki sedita zraven tebe, beri knjigo … Odločim se, da ne bom počela nič in si spočila svoje oči in ušesa. Sedim v čakalnici z zaprtimi očmi in se ne ukvarjam s tem, kaj si bodo drugi mislili o meni. Preprosto samo sem. Če bi v tem trenutku sedela ob morju, bi ravno tako samo sedela in ničesar počela, zakaj bi potem bilo to sedenje v čakalnici nekaj slabšega? Slabo je samo za moj um, ki bi hotel to ali ono. Zavesti pa je prav vse, ker rada izkuša. Nič ni narobe in nič ni prav, vse je samo izkušanje. Čisto preprosto je: samo sedim in se zavedam. Nisem nepotrpežljiva, ker še nisva na vrsti in opazujem ljudi, ki se razburjajo, ker morajo čakati. Razumem jih, ker sem se v preteklosti tudi jaz tako počutila, istočasno pa se mi zdijo smešni, ko tako krilijo z rokami in kritizirajo. V tem ni nobenega smisla. No, verjetno zanje je. Naredim vajo, »Lebdeča poščena ura, metode Phyllis Krystal« da bo ta pregled vsem vpletenim, prinesel to, kar je namenjeno. Umu ne dovolim njegovih igric in morebitnega pritoževanja, ker mora tako dolgo čakati, ampak grem zmeraj znove vase, kjer mi je lepo. Nekaj trenutkov po tem, ko naredim vajo, naju pokličejo v ordinacijo. Verjetno ni naključje, da tako hitro po vaji. Potem odideva v mavčarno. Vstopi tudi sestra iz ordinacije, kar tako, brez razloga in se malo pošali. Na to sem že navajena in vem, zakaj se to dogaja. Ustvarjamo namreč energijo, ki pritegne k nam podobne ljudi, situacije in izkušnje. Domov se odpeljem navdušena, da mi je tudi v bolnišničnem vzdušnu, upselo ves čas ostati v tem trenutku.